Izkoristili smo lep, sončen in topel jesenski dan, ter povabili babice in dedke k nam v vrtec. Odziv starih staršev je bil neverjeten (le dva otroka nista imela starih staršev ob sebi). Njima pa sva pomagali midve, popoldne pa sta starim staršem nesla kostanj in so ga skupaj spekli.
Vsak od starih staršev je prinesel svojo košaro in odpravili smo se nabirati kostanj. Šli smo proti bližnjemu gozdičku.
Med potjo smo se pogovarjali kako izgleda drevo kostanja in kakšni so listi. Ko smo prišli do gozda, so otroci takoj vedeli kaj je kostanj, saj so njegovi plodovi ležali po tleh. Nekateri so bili odeti še v ježico, drugi pa so bili že zunaj. Kostanjčki so bili zelo majhni, a vendar se jih je nekaj nabralo, da so lahko otroci in njihovi stari starši imeli skupno popoldne ob peki kostanja.
Stari starši so bili izjemno srečni, ravno tako tudi otroci. Bili so zelo ponosni, da so si vzeli čas in se prijetno podružili v gozdičku.
Vzgojiteljici Renata Treven in Marjetka Istenič
